Skok v preteklost
O tem kako je kraj dobil to ime, se je že veliko ugibalo. Sloviti župnik iz Male Nedelje in prvi štajersko-slovenski zgodovinar Anton Krempl je bil mnenja, da je prvi zlog besede avarskega izvora in v prevodu naj bi »var« pomenil voda.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Potem je kronist Matej Slekovec izpeljal slovensko ime iz nemške besede »Wehr in See«, kar lahko prevedemo kot utrdbo ali v povezavi z nemško besedo wour – nasip v vodi. Stanko Vraz ter Kovačič sta menila, da se je kraj prvotno imenoval “v r’ži” ali “v r’žji”. Imelo naj bi zvezo s posejanim poljem z ržjo, čeprav te vrste žitarice še niso poznali pred nemško kolonizacijo, ko naj bi naselbina na tem mestu že obstajala. Tako se poraja vprašanje ali je njuno ugibanje sploh pravilno.
Veržej je v preteklosti zaradi meje z Ogrsko imel posebno vlogo. Prvi most pri Veržeju so zgradili leta 1922, sedanjega pa leta 1967. Pred tem je bilo edino prevozno sredstvo za prehajanje na levi breg reke Mure brod, katerega so Veržejci dobro stražili in branili. Ravno iz tega razloga je pridobil posebne pravice kot trg – tržanom je bilo dovoljeno brez carine in mitnine prodajati svoje blago po Štajerski, Zgornji in Spodnji Avstriji ter pozneje tudi po Koroški. Kraju sta živahen utrip dajala vojaštvo in trgovina s soljo. Tukaj sta se nahajali stalno skladišče vojaških potrebščin in skladišče soli. Tako je bil to dom carinikom in uradnikom solnega urada, občasno pa je tukaj bivala okrepljena vojaška posadka. Vojaško skladišče je kasneje spremenilo namembnost v gostilno, ki se ji je reklo “Stara kasarna”. Dolga stoletja je trgovska pot s soljo potekala iz Zgornje Štajerske ali Salzburške do avstrijske Lipnice, od tam pa po reki Muri vse do skladišča v Veržeju ter naprej proti Ormožu.
Nekoč naj bi v kraju stala gradič in grad. Prvi se je nahajal na mestu, kjer danes stoji občina in kulturni dom z veliko dvorano, in drugi naj bi po ljudskem izročilu obstajal v Banovcih, v Lampiščaku – dober streljaj jugovzhodno od banovskih term. Tu tudi hranijo sliko Lampiščaka, ki ga imajo kot svoj šaljivi vaški grb. Pri gradnji veržejske železniške postaje so leta 1923 našli ostanke antične stavbe, zato se domneva, da je tod s Ptuja preko Mure potekala rimska cesta. Pri sondiranju leta 1962 so našli antične črepinje, a se zaradi železniške postaje na tem mestu niso mogli lotiti večjih raziskovanj. Prav tako so na tem mestu našli staroslovanske obsenčnike, katere hrani mariborski muzej. Najdbišča kamnitih sekir, bronastih predmetov in žare kažejo na obstoj prazgodovinske naselbine.
