Reka Mura
Prlekijo loči od Prekmurja reka Mura, katere pritoki in mrtvice ustvarjajo poseben eko-sistem, prepoznaven kot dom številnih gozdnih živali, rib in ptic. Ljudje so bili tod tesno povezani z reko, ki jim je vedno znova odnašala dragoceno zemljo, poplavljala polja in odnašala pridelke. Mlinarji so jo vpregali v svoja mlinska kolesa, brodarji pa so jo prečkali za vstop na Prekmurje.
Reka Mura je poleg Drave najpomembnejša reka v panonskem svetu Slovenije in po vodnatosti ena izmed naših največjih rek. Sama rečna struga Mure je bila v preteklosti uravnana, tako da je njen naravni tok danes večinoma spremenjen, brez izrazitih meandrov. Kljub posegom pa je murska loka s številnimi elementi rečne krajine ostala dobro ohranjena.
Za uporabo socialnih vtičnikov kot so Like, Share in Follow gumbi omogoči zunanje piškotke
Mura in njeni mrtvi rokavi so ekološko pomembno in uradno varovano območje in tudi naravna vrednota državnega oz. lokalnega pomena. Glede na to, da je bil z regulacijo Mure ustavljen hidrodinamični proces, je ohranjanje mrtvic tem bolj pomembno, saj nove trenutno ne nastajajo, njihovo rastlinstvo in živalstvo pa je izjemno. Na območju Občine Veržej za naravne vrednote veljajo tri območja, nanašajoča na ohranjanje rečne loke.
Reka v toku vijuga in spreminja tok. Vsake koliko časa preseka vijugo (meander) in si najde krajšo pot. Voda v stari strugi ostane, vendar ne teče več – tako nastane mrtev rokav ali mrtvica. Ščasoma izgubi neposredno zvezo z glavno strugo in le visoke vode še izplaknejo mrtvico, ki s tem poskrbijo za osvežitev življenjskega prostora ter selitev rastlinskih in živalskih vrst. Pod vodstvom izkušenih vodnikov lahko spoznate biotsko raznovrstnost reke Mure, katero nam razkazuje:
- njen poplavni ekosistem z logi in travniki,
- avtohtona in neavtohtona drevesa ter rastline,
- redke in zavarovane rastline (narcise),
- lesne gobe,
- raznoliki in redki ptiči (vodomec, čaplja, črna štorklja),
- raznovrstni kačji pastirji,
- vpliv upadanja podtalnice in človekovih posegov
Fotogalerija
