Bela narcisa ali fünkešnica

Rek pravi: "Narcise rastejo samo na Golici in v Veržeju".

Na srečo je rek resničen, zato si jih lahko ogledate vsako pomlad na verženskih travnikih.

V Veržeju najdemo narcise na treh rastiščih, ki so občinska last. Zanje skrbi Turistično društvo Veržej s košnjo ob primernem času po odcvetu. Narcisa je zavarovana rastlinska vrsta, zato je trganje in izkopavanje kaznivo. V Veržeju narcise po izročilu varuje iz staroslovanske mitologije izhajajoči škrat Leščeček, ki odganja morebitne uničevalce. Z narcisami so povezane tudi prireditve, ki jih v Veržeju organizirajo v maju - mesecu narcis in občinskem prazniku.

Opis Narcise:

Bela narcisa je rastlina, ki so ji ljudje nadeli različna imena. V Sloveniji ji pravimo tudi beli ali gorski narcis, bedenica, ponekod tudi ključavnica, v Prlekiji pa ji rečejo fűnkešnica. Iz podzemne čebulice bele narcise (Narcissus poeticus ssp. radiiflorus) poženejo štirje črtalasti, sivozeleni pritlični listi in pokončno sploščeno steblo. Na vrhu golega stebla se razvije en sam čudovit, opojno dišeč bel cvet. Šest suličastih belih cvetnih listov je pri dnu klinasto zoženih. V sredini šestštevnega cveta je razvit rumen privenček z rdečim robom. Privenček je tvorba iz zraslih krp na cvetnih listih. Bela narcisa je razširjena raztreseno po vsej Sloveniji. Pri nas je precej redka in uvrščena na rdeč seznam ogroženih rastlin. Poleg tega je tudi zavarovana, zato je ne poškodujmo ali odnašajmo z njenega naravnega rastišča in tudi ne nabirajmo, saj je najlepši okras prav območje, kjer raste. Beli cvetovi narcise so na steblu visokem 20-40 cm in imajo štiri sivozelene črtaste liste. Cvet je posamičen, dvospolen in zvezdast, šest listov cvetnega odevala je belih, privenček je pladnjast in znatno krajši od odevala, rumen z rdečim robom.

Radiflorus je strokovno ime čebulnice, ki ji pravimo narcisa, po domače fünkesnica ali tudi ključavnica. Taksno ime naj bi po izročilu dobila zato, ker je hotel bog kaznovati čebele, ki so med nabirale tudi ob nedeljah.

Fotogalerija