Loading...

22. občinski praznik Občine Veržej

/

Spoštovane občanke in občani! Vabljeni, da se nam v soboto, 29. maja 2021, ob 18.30 uri pridružitev pri našem skupnem praznovanju 22. občinskega praznika Občine Veržej. Povezava bo aktivna na dan dogodka na spletni strani Občine Veržej www.verzej.si, na YouTube kanalu Televizija AS in portalu mojaobcina.si/verzej. S klikom na ikono občinski praznik boste lahko vzpostavili […]

Read more

Mag. Drago Novak (1930 – 2008)

| Leave a Comment

Mag. Drago Novak (1930 – 2008) se je v svojih zgodovinskih raziskavah osredotočil na zgodovino NOB v Sloveniji, natančneje v Severozahodni Sloveniji.. Po končanem študiju na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je opravljal funkcijo ravnatelja na ljutomerski gimnaziji in v Muzeju NOB, kasneje pa se je zaposlil na Zavodu za šolstvo kot pedagoški […]

Read more

Dr. Tone Ferenc (1927 – 2003)

| Leave a Comment

Dr. Tone Ferenc (1927 – 2003) je bil eden najplodovitnejših slovenskih zgodovinarjev in najboljši poznavalec zgodovine 2. svetovne vojne ter NOB v Sloveniji. Leta 1956, po končanem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se je zaposlil kot arhivist v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Tri leta kasneje je pričel z delom na takratnem Institutu za […]

Read more

Juš Janežič (1895 – 1975)

/ | Leave a Comment

Juš Janežič(1895 – 1975) – izučen soboslikar, slikar samouk, ki je slikal tihožitja, portrete, kulise in odrske zavese. Obnavljal je freske v kapelah po Sloveniji ter na Hrvaškem, kamor se je na delo vedno peljal s kolesom.

Read more

Slavko Osterc (17.6.1895 – 23.5.1941)

/ | Leave a Comment

Slavko Osterc (17.6.1895 – 23.5.1941) – glasbeni pedagog in skladatelj, zaslužen za posodobitev slovenske glasbene ustvarjalnosti. Osnovno šolo je končal v Veržeju. realko pa v Ljutomeru. Kot zelo nadarjen otrok glasbe se je odločil za študij učiteljskega poklica in učiteljišče končal v Mariboru. Prva službena leta je preživel v Krčevini, Sevnici in Celju, kjer je […]

Read more

Franc Tiplič (1869 – 1918)

/ | Leave a Comment

Franc Tiplič (1869 – 1918) – zdravnik pri Lenartu v Slovenskih goricah, katerega je pisatelj Lojz Kraigher upodobil v romanu “Kontrolor Škrobar”.

Read more

Fran Kovačič (25.3.1867 – 19.3.1939)

/ | Leave a Comment

Fran Kovačič (25.3.1867 – 19.3.1939) – duhovnik po poklicu, strokovni pisatelj, modroslovec, zgodovinar ter organizator zgodovinskega dela v Mariboru. Na tem področju je napisal več knjig in razprav, najpomembnejši knjigi sta Občna metafizika ali ontologija (1905, 1973) in “Kritika ali noetika. Nauk o spoznanju” (1930). Prizadeval si je za priključitev Prekmurja k Sloveniji, prav tako […]

Read more

Rafael Ferdinand Hussian (Huzjan, 1802 – 1869)

/ | Leave a Comment

Rafael Ferdinand Hussian (Huzjan, 1802 – 1869) – osebni zdravnik cesarja Franca I. Habsburško-Lotarnškega, kirurg, porodničar in medicinski pisec. Je avtor nemških pisanih strokovnih knjig “Napotki za prehrano novorojenčkov” (1825), “Porodničarki priročnik” (3 zbezki, 1827-1828), “Človek otrok” (1832,1843) ter “Življenje in delo Lucasa J. Boera”.

Read more

Verženci so dobili kino

| Leave a Comment

Bilo je tako pred davnimi leti, ko so si Križovcari v svojem kulturnem domu uredili kinopredstave.To je bil za naš del pokrajine velik dosežek, saj je do tedaj kino obstajal le v večjih mestih, kot so Ljubljana, Celje, Maribor in Murska Sobota. Križovcari so si kupili kinoprojektor, preuredili dvorano in pričeli s predstavami. Tudi mi […]

Read more

Kako je Franček k deklinam hodil

| Leave a Comment

Franček je bil pošten in pameten človek. Rad je hodil k maši, ženo je ubogal in pridno delal na svoji žalarski kmetiji. Vesel je bil, če je polje obrodilo, da so imeli dovolj kruha, on in Marga, Še posebej pa otroci, ki so včasih stali kot stopničke pred njim. Franček je živel v tistem obdobju, […]

Read more

Bunčke cvrle so Veržencom plot podrle

/ | Leave a Comment

besedilo je v izvirnem prleškem narečju Po storoj navodi je tüdi v Veržeh v cerkvi večkrot na den zvonilo. Oča Rihtar je poslüša toto zvojeje, pa mu nikak neje šlo v vüho. Bole je poslüša, bole so se mu zvonovi čüli razglašeni. Misla si je: “A, zato so Verženci tak slabe vole, ka morejo poslüšati […]

Read more

Kultura brez ograje

| Leave a Comment

Ni slučajno, da so Verženci praznovali visok kulturni jubilej, saj je kultura v Veržeju 120-letna prebivalka. Tudi tistega davnega leta je bila, ko so si kulturniki in mizar Franček delili prostor v Hedžetovi kulturni dvorani. Bila je to garderoba. Mizar Franček ni imel svoega domovanja, zato so ga kulturniki vzeli na domovanje kar v svojo […]

Read more

Tunek je pretental Ljutomerčane

| Leave a Comment

Verženci se še niso oddahnili od volitev Rihtarja in štetja glasov, ki so jim povzročila kar nekaj preglavic, že so se pričele nove težave. Iz Ljutomera je namreč prišla vest, da si bodo Verženci morali zgraditi svoj zadružni dom, v katerem bodo pisarne novoustanovljene Rihtarije, zadruge. Tudi dvorana za veržensko kulturo, ki je doslej rasla […]

Read more

Postržjača

| Leave a Comment

Postržjača je narejena iz krušnega testa in premazana z zaseko. Nastala je tako, da so gospodinje zamesile testo za kruh v lesenih koritih (nečkah) in vsakič je na straneh posode ostalo nekaj testa. To so postrgale in ga oblikovale v hlebček, nato pa ga na loparju razvaljale za debelino enega prsta ter nanj položile kupčke […]

Read more

Prleška gibanica

| Leave a Comment

Prleška gibanica je praznično pecivo iz vlečenega testa v več plasteh ali gübah, med katerimi je nadev – v 19. stoletju so to lahko bili s sirom, smetano, maslom, medom, orehi, makom, tudi z jabolki, repo, zeljem ali bučami. V času trgatev so jo gospodinje pripravljale tudi s svežim grozdjem. Poznamo tri različne priprave: prleška […]

Read more

Prleška tünka

/ | Leave a Comment

Prleška tünka je kulinarična posebnost, ki izhaja iz regije Prlekija ali po domače iz krajev na desnem bregu reke Mure. Gre za mesni izdelek, ki je konzerviran v zaseki ter tradicionalno hranjen v lesenih posodah imenovanih »tünka«. Z zorenjem v zaseki, dobi meso posebni okus, ki ga cenijo poznavalci te gastronomske posebnosti. Prleško tünko so […]

Read more

Kisla žüpa

| Leave a Comment

Kisla žüpa (juha) ima posebno mesto v prehrani, saj je zelo okrepčilna in so jo velikokrat postregli ob večjih kmetijskih in vinogradniških delih ter v jutranjih urah svatom na gostüvanju (poroka). Tako jo torej lahko ponudimo že za zajtrk, če pa je primerno obogatena s domačim kruhom, je lahko tudi sestavni del obroka ali glavna […]

Read more

Kvasenica

/ | Leave a Comment

Kvasenica – okrogla pogača iz razvaljanega kvašenega testa z namazom iz skute, kisle smetane in jajc. Postrežena je bila največkrat za časa del v vinogradih (kopanje, trgatev), na njivi kot npr. žetev ter ob večjih praznikih

Read more

Ajdov krapec

| Leave a Comment

Ajdov krapec je močnata jed iz ajdovega tankega nekvašenega testa, potresenega s kravjo skuto ali sirom. Obstaja še različica iz pšenične moke in krompirja. To slastno jed so gospodinje pekle ob večjih kmečkih delih kot so žetev in mlačev (kmečko opravilo, pri katerem se spravlja zrnje iz žitnega klasja, latja s cepcem ali z mlatilnico), […]

Read more

Leščeček – zaščitnik narcis

/ | Leave a Comment

Leščeček – zaščitnik narcis. Po ugotovitvah Vlada Žabota, dobrega poznavalca obmurske mitologije naj bi bil Lešćeček razmeroma dobrodušen, manj hudonosen, navihan škrat, ki je na gozdnih obronkih prežal na zlonamerneže, ki so nameravali povzročiti škodo na rastiščih narcis. Skozi stoletja je verženjsko ljudsko izročilo nekoliko preoblikovalo ta mitološki lik in ga danes upodabljajo kot možička, […]

Read more

Šicarji – strelci

/ | Leave a Comment

Šicarji – strelci, ki so imeli vse do leta 1711 pomembno vlogo pri obrambi pred vpadi Turkov in krucov na Mursko polje.  V virih so omenjeni že leta 1550. Med vodji veržejskih strelcev se je odlikoval predvsem Štefan Ropoša, okrog katerega je ljudska domišljija spletla junaške zgodbe: nosil je železno srajco, jezdil konja plavca in […]

Read more

Salezijanski dom, današnji Marianum

/ | Leave a Comment

Salezijanski dom, današnji Marianum – so v letih 1911 – 13 v neorenesančnem slogu zgradili salezijanci po načrtih dr. Emanuela Manassero in gospoda Antona Jandl. Ustanovitelji so imeli namen v objektu ustanoviti gozdarsko-kmetijsko šolo, a se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev to ni nikoli uresničilo. Je pa tu do prve svetovne vojne svoje prostore imela nižja […]

Read more

B A N O V I Č K A *Kartica ugodnosti*

Postanite članica / član kluba ugodnosti Terme Banovci in se pustite razvajati... Za koriščenje storitev v Termah Banovci pa boste nagrajeni s popusti. Člani kluba ugodnosti boste lahko deležni še posebnih popustov, ki vam bodo omogočili še ugodnejše koriščenje naših storitev.

Več o kartici ugodnosti

Kartica ugodnosti

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate. Preberi več o piškotkih

Dostopnost